Slovenskim mikro in malim podjetjem, ki se na svoji poslovni poti znajdejo v težavah takšne ali drugačne narave in sama ne najdejo rešitve, je po novem na voljo možnost brezplačnega mentoriranja. Gre za program Early Warning Slovenia.

Slovenija je ena od desetih držav, vključenih v pobudo Early Warning Europe, ki temelji na danskem modelu. Namen programa je prispevati k zmanjševanju števila stečajev in k ohranitvi delovnih mest.

Slovenska partnerja v projektu sta SPIRIT Slovenija in CEED Slovenija, ki se ukvarja z mentorskimi mrežami in ima dolgoletne izkušnje s procesom mentoriranja. V okviru programa se podjetjem ponuja brezplačna podpora mentorjev, ki svoje delo opravljajo prostovoljno, so usposobljeni in izkušeni gospodarstveniki, podjetniki ali strokovnjaki.

Komu je program namenjen

Prijavijo se lahko mikro in mala podjetja, za zdaj niso postavljena vstopna merila, s katerimi bi omejili nabor podjetij, ki lahko dobijo mentorja. V osnovi gre za to, da je brezplačno mentoriranje namenjeno tistim podjetjem, ki jim grozijo težave oziroma se z njimi že soočajo, si pa iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebne mentorske podpore finančno ne morejo privoščiti. Sem sodijo tudi podjetja, ki se zaradi neizpolnjevanja različnih pogojev in zahtev ne morejo prijaviti na različne svetovalne vavčerje ali druge javne razpise, kjer bi lahko dobili ustrezno podporo strokovnjakov in mentorjev.mikro in mala podjetja v tezavah

Kako vzpostaviti stik in priti do podpore

Agencija SPIRIT Slovenija je na spletni strani objavila spletni vprašalnik, prek katerega se zainteresirani podjetnik vpiše. Vnos bodo pregledali in vam odgovorili najpozneje v petih dneh. Ob tem prijaviteljem zagotavljajo popolno diskretnost. Če bodo na SPIRIT ocenili, da je vključitev v program smiselna in potrebna, vas bodo o tem obvestili in povabili na poglobljen sestanek.

So pa za prepoznavanje težav usposobljeni tudi svetovalci na točkah SPOT svetovanje. »Tudi na regijski ravni namreč gradimo kompetence svetovalcev za zgodnje prepoznavanje težav podjetij. Podjetnik v težavah bo pri SPOT svetovalcu prejel dodatne informacije o programu, načinu vključitve in postopku pridobivanja mentorja,« razlaga Irena Meterc, vodja sektorja za spodbujanje podjetništva in tehnološkega razvoja pri SPIRIT Slovenija.

Če bodo na SPIRIT ocenili, da ste primeren kandidat za mentoriranje, vas bodo nato predstavniki CEED Slovenija povabili na uvodni sestanek. V tej fazi še ne gre za mentoriranje, ampak za poglobljen pogovor, ki traja običajno okoli dve uri. Na tem pogovoru boste skupaj s svetovalcem skušali prepoznati jedro vaše težave. »Včasih ne gre za težave, ki bi bile takoj razvidne iz dokumentov, niso tehnične narave, ampak gre za zastoj na osebni ravni. Tega se drugače kot z osebnim pogovorom ne da ugotoviti,« pojasnjuje Andrej Šolinc iz CEED Slovenija, tudi sam iz podjetniških vrst in z dolgoletnimi mentorskimi izkušnjami. »Se pa tudi zgodi, sicer redko, da nekomu ni mogoče pomagati, kar je večinoma posledica nepripravljenosti podjetnika na sprejemanje objektivnega zunanjega pogleda s strani mentorja.«

Kako poteka mentoriranje

Po uvodnem sestanku podjetniku dodelijo mentorja. Podjetnik tudi podpiše sporazum, kjer se vse strani zavežejo k varovanju podatkov in zaupnosti. Mentor z vami ne bo pripravljal strategije, delal analiz, izračunov ali vam dajal strokovnih povratnih informacij o določenih vprašanjih, poudarja Irena Meterc. »Gre namreč za izrazito neformalno mentoriranje. Namen programa je, da mentor podjetniku ponudi ustrezne usmeritve in predlaga možnosti rešitve težav, v katerih se je znašel. Mentor lahko podjetniku ponuja vrednost z razkrivanjem svojih izkušenj ali s svojo modrostjo. Končno odločitev o spremembi načina ravnanja, ki je najpogosteje vzrok za nastanek težav, pa podjetnik sprejema sam.«

Trajanje mentoriranja ni vnaprej določeno

Ker se podjetja med seboj razlikujejo in ker težava ni enaka težavi, tudi ni strogo določeno, koliko časa naj bi posamezno mentoriranje trajalo. Kot kaže praksa iz drugih držav, pa naj ne bi trajalo dlje od devet mesecev. Običajno so potrebna vsaj tri ali štiri srečanja z mentorjem, posamezno srečanje traja od ure in pol pa tudi do treh ur, pojasnjuje Andrej Šolinc. »Včasih je dovolj tudi zgolj eno srečanje, da podjetnik dobi uvid.« Kot zanimivost: najkrajše zabeleženo uspešno mentoriranje je trajalo zgolj 15 minut, saj je mentor v podjetju lahko skorajda takoj zaznal glavni vir težav podjetnika in mu nemudoma predlagal ustrezno rešitev.

Šolinc poudarja, da se vsebina sestankov in mentoriranj na noben način ne dokumentira. S tem je zagotovljena popolna zaupnost, vse informacije ostanejo med podjetnikom in mentorjem. »CEED Slovenija podjetnike samo zaprosi za povratno informacijo o srečanju z mentorjem, torej ali so pričakovani pozitivni rezultati sodelovanja.« Povratne informacije bodo koristne tudi za SPIRIT Slovenija, ki bo spremljal učinke izvajanja tega programa.

Kako določijo mentorja

Seznam mentorjev je objavljen na spletni strani SPIRIT Slovenija, a podjetnik si mentorja ne bo izbral sam, dodelili mu bodo tistega, ki ga bodo ocenili kot najbolj primernega za konkreten primer. Idealno je, da podjetje dobi mentorja podjetnika, ki je bil tudi sam v (podobnih) težavah. Zakaj ne strokovnjaka? »Strokovnjak lahko postreže s teorijo, mentor podjetnik pa lahko pove, kakšen je bil njegov osebni proces, kako je sam to izpeljal, ko je bil v podobni situaciji. Težavo laže razume nekdo, ki je bil nekoč sam v podobnem položaju,« razlaga Šolinc. Če bo treba, bo vskočil še kakšen mentor, včasih se namreč pojavijo specifična vprašanja, denimo s področja kadrov ali pa financ, kjer je dobro, da se sliši še kakšno mnenje.

Sicer pa mentor ne more biti vsak, ki bi si to želel biti. »Ključno je, da ima mentor željo pomagati brezplačno, ne pa da v programu zasleduje osebni interes pridobivanja strank,« poudarja Šolinc. Za izbor mentorjev skrbi CEED Slovenija. V program vključuje ljudi, ki so podjetniku lahko vzorniki na več področjih, ki imajo izkušnje z vodenjem podjetja ali pa so šli skozi preizkušnje in stiske, skozi kakršne bodo šli tudi podjetniki v programu.

Zakaj se to gredo, če nihče ne zasluži?

Eno pogostejših vprašanj je, kdo ima kaj od tega mentoriranja glede na to, da gre za prostovoljno obliko svetovanja, ugotavlja Šolinc. »Podjetniki dobro vedo, da so dejansko ves čas v težavah, večinoma so takšne, ki so hitro rešljive, pridejo pa tudi takšne, iz katerih se sami ne znajo izkopati, ker so denimo sami izvor težav. Pri nas je mentaliteta takšna, da se o težavah ne govori, težave so tabu tema, ker to odganja vlagatelje, partnerje, kupce. Ideja mentorstva pa je prav to, da je podjetnik, ki ima osebno izkušnjo s procesom reševanja težav, pripravljen pomagati in svojo izkušnjo deliti z drugimi podjetniki. Osnovna ideja mentorstva je pripravljenost pomagati. Ob tem pa je temeljna vrednota zaupanje, kar omogoča, da podjetniki z mentorjem komunicirajo brutalno odkrito, vedoč, da bo vse, kar bo povedano, ostalo med njima.«

Kako je nastal program Early Warning Europe

Program poleg Danske, kjer je ideja nastala, izvajajo še v drugih evropskih državah, to so Italija, Grčija, Poljska, Španija, Hrvaška, Finska, Madžarska, Latvija in Luksemburg. Na Danskem so od leta 2007 vključili okoli 5.500 MSP, ki so se spopadali z resnimi ekonomskimi izzivi, preživela je približno polovica teh podjetij.

Leta 2016 se je 15 partnerjev iz sedmih članic EU povezalo v konzorcij, katerega cilj je bil razviti program Early Warning Europe, ki ga je evropska komisija podprla v okviru programa COSME. V Sloveniji program izvaja SPIRIT Slovenija v partnerstvu s CEED Slovenija. Minimalna sredstva za vodenje programa in promocijo v javnosti prek SPIRIT Slovenija zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Največjo dodano vrednost za podjetja pa zagotavljajo mentorji, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati v programu.

 

Vir: Finance.si