Kako daleč smo od tega, da počrpamo tri milijarde evrov sredstev EU

Tako kot druge države, ki so upravičene do kohezijskih sredstev, si je tudi Slovenija lahko s tem denarjem pomagala pri blažitvi posledic koronakrize. Tako bo skupno 275 milijonov evrov kohezijskega denarja namenjenega za pomoč podjetjem, zdravstvenemu sektorju in trgu dela. Tako je bilo julija določeno, da gre 93 milijonov evrov za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

Kako korona vpliva na črpanje

Večinoma se ukrepi za preprečevanje posledic epidemije COVID-19, v katere so preusmerili še nedodeljena sredstva operativnega programa 2014–2020, na terenu že izvajajo. »Na projektih in programih bodo tako začeli nastajati izdatki, za katere bomo sredstva založili iz državnega proračuna, potem pa jih bomo certificirali oziroma priglasili v Bruselj. Ocenjujemo, da bodo največja izplačila iz tega naslova nastala konec tega in v začetku prihodnjega leta.« Ker ne gre zgolj za preusmeritev sredstev, ampak tudi za dodatna sredstva iz pobude React-EU (del Instrumenta za okrevanje), pričakujejo ustrezen dvig investicijskega cikla in občutno povečanje črpanja v letu 2021.

Nismo počrpali niti še polovice

Sicer pa ima Slovenija, kot je znano, za obdobje 2014–2020 na voljo tri milijarde evrov in še okoli 800 milijonov, ki jih primakne slovenski proračun. Do konca julija je bilo za projekte porabljeno 1,23 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov vsega, kar je na voljo. To pomeni, da je treba do konca leta 2023, do takrat je namreč mogoče uporabiti sredstva EU, porabiti še skoraj dve tretjini razpoložljive vsote. Rok do konca leta 2023 sicer ne velja za vse projekte, ampak zgolj za tiste, ki bodo dobili zeleno luč letos. Evropska komisija je namreč za črpanje postavila pravilo n + 3, n pomeni leto dodelitve, to je zelene luči, od tega leta je še tri leta časa, da se projekt konča in porabi denar. Kolikor do takrat ne bi bilo porabljeno, Bruselj vzame nazaj.

Dodeljena, kar pomeni, da je bila dana zelena luč, da se lahko začnejo pripravljati razpisi ali pa posamezni projekti, ki se neposredno odobrijo, je bila skoraj celotna vsota oziroma 97 odstotkov vsega (2,96 milijarde evrov). Toda od dodelitve do porabe denarja je lahko še dolga pot. Kar je dodeljeno letos, mora biti porabljeno najpozneje do konca leta 2023.

Poraba sredstev naj ne bi bila ogrožena

Čeprav številke ne zvenijo spodbudno, na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki bedi nad črpanjem denarja EU, pravijo, da poraba sredstev ni ogrožena. Sicer na nekaterih področjih zaznavajo tveganja (o tem v nadaljevanju), a kot pravijo, jih sproti obravnavajo. »Če sredstva na posameznih projektih in programih ne bi bila porabljena, bodo usmerjena na druga področja. Sprememba operativnega programa 2014–2020 bo pripravljena še ta mesec in posredovana v potrditev do 30. septembra 2020.«

Prav tako tudi letos ni ogroženo izvajanje pravila n + 3, saj kot pravijo, smo ga celo presegli za 180 milijonov evrov.

Sicer pa je SVRK že leta 2017, ko se je pokazalo, da prihaja na nekaterih področjih črpanja evropskih sredstev do težav, pripravil akcijski načrt za pospešitev postopkov, v katerem so ugotavljali, kje se zatika in kaj je treba narediti, da se težave odpravijo.

e-MA je zdaj prijaznejša

V minulih letih je bilo črpanje evropskih sredstev oteženo zaradi slabega delovanja informacijskega sistema e-MA, zaradi česar je Sloveniji tudi grozilo, da bi ji Bruselj zamrznil povračila sredstev EU v državni proračun. Takrat so na SVRK hiteli reševati najnujnejše zadeve, iz akcijskega načrta izhaja, da so zdaj skoraj v celoti izpolnjeni postavljeni cilji z vidika izboljšave sistema, tako da je zdaj e-MA prijaznejša do uporabnikov, izboljšana je njena funkcionalnost, onemogočen je vnos napačnih in nepopolnih podatkov. Težave s prenosom podatkov iz drugih informacijskih sistemov se pojavljajo samo še pri podatkih, ki so bili vneseni v preteklosti.

Veliki projekti, kjer so (bile) težave s črpanjem

Ob pripravi akcijskega načrta za učinkovitejše črpanje denarja EU je SVRK pregledal tudi, pri katerih večjih projektih se zatika in je zaradi tega ogroženo črpanje.

Za šest projektov, ki so pristali v akcijskem načrtu, ker predolgo niso bili niti potrjeni, kaj šele da bi se začelo kaj resnega dogajati, je bil načrt, da bo vanje priteklo 300 milijonov evrov evropskih sredstev. V nadaljevanju so našteti projekti in stanje na zadnji dan junija letos:

  • protipoplavna ureditev porečja Selške Sore; upravičenec je direkcija za vode (DRSV), načrtovani prispevek EU je 17.975.449 evrov, projekt je bil v januarju 2019 potrjen, potekajo postopki za pridobitev zemljišč, končan postopek izbora nadzornega inženirja za gradnjo;
  • več projektov v okviru Nature 2000, različni upravičenci, načrtovani prispevek EU je 30.166.372 evrov (43,5 odstotka sredstev je potrjenih), dodeljenih 73 odstotkov pravic porabe;
  • gradnja vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko (nadgradnja vozlišča Pragersko), upravičenec je direkcija za infrastrukturo (DRSI), načrtovani prispevek EU je 40 milijonov evrov, dolgotrajni postopki ARSO zamikajo projekt v sam konec trenutne finančne perspektive;
  • nadgradnja enotirne proge Maribor‒Šentilj z novimi objekti na odseku Maribor‒Pesnica (nadgradnja proge Maribor‒Šentilj), upravičenec je DRSI, načrtovani prispevek EU je 101 milijon evrov, izvedba poteka po časovnem načrtu;
  • drugi tir Divača–Koper, upravičenec je 2TDK, načrtovani prispevek EU je 80 milijonov evrov; vloga za sofinanciranje je usklajena z JASPERS, na evropsko komisijo (EK) je poslana dopolnjena vloga januarja 2020, pripombe so prispele konec marca 2020, uskladitev vloge z EK in potrditev sta predvideni v tretjem četrtletju letos;
  • tretja razvojna os (južni del) ‒ obvoznica Novo mesto, upravičenec je Dars, načrtovani prispevek EU je 39.668.020 evrov, v teku je pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku.

Potem so tu še projekti, za katere je bila odločitev o podpori izdana dokaj hitro, a se v daljšem obdobju nič tehtnejšega ne dosega. Po prvotnih načrtih naj bi za te projekte skupaj šlo 404 milijone evrov.

  • SPOT 4 – Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.643.811,92 evra; realiziranega je dobrega pol milijona evrov.
  • Poslovni modeli 2018‒2022: spodbujanje razvoja in uporabe novih poslovnih modelov za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti, upravičenec je SPIRIT, načrtovani prispevek EU je 8.134.376,52 evra; realiziranih je bilo dobrega pol milijona evrov.
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja; upravičenec je MO Ljubljana, načrtovani prispevek EU je 68.879.165 evrov; izplačanih je bilo dobrih 16 milijonov evrov, epidemija je upočasnila dinamiko izvajanja projekta.
  • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save ter na območju Kranjskega in Sorškega polja, drugi sklop, druga faza, upravičenec je MO Kranj, načrtovani prispevek EU je 5.609.059 evrov; gradnja poteka skladno s časovnim načrtom, izplačanih je bilo 1,84 milijona evrov sredstev EU.
  • Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice (do Ljubljane) – zmanjševanje poplavne ogroženosti OPVP Ljubljana jug in Dobrova, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 42.046.483 evrov; izbran izvajalec gradnje za etapo 1B, za etapo 1A je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, končan postopek javnega naročanja za izbor izvajalca gradnje obeh etap, aktivnosti za optimizacijo izvedbe ukrepa ves čas potekajo.
  • Nadaljevanje projektov zagotovitve poplavne varnosti na porečju Drave, upravičenec je DRSV, načrtovani prispevek EU je 17.838.052 evrov; poteka v skladu s časovnim načrtom, po ocenah SVRK zelo uspešno, zato ocenjujejo, da je tveganje za neuspeh pri izvajanju odpravljeno.
  • Finančni instrumenti, upravičenec je SID banka, načrtovani prispevek EU je 253 milijonov evrov; ugotovljeno tveganje je v celoti odpravljeno s črpanjem druge tranše finančnih instrumentov v zadnjem četrtletju 2019.

Pripravljamo se na nov večletni finančni okvir

Medtem ko je treba na eni strani zagotavljati učinkovito črpanje evropskega denarja, je treba na drugi pripraviti podlage za črpanje kohezijskih sredstev iz večletnega finančnega okvirja (VFO) 2021–2027. Za izvajanje evropske kohezijske politike v tem obdobju je po zadnji odločitvi evropske komisije (EK) predvidenih 2,9 milijarde evrov (v stalnih cenah 2018). Od tega bo prek kohezijskega sklada na voljo za projekte po celotni Sloveniji nekaj več kot 830 milijonov evrov, sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) se po zadnjih izračunih med regijami delijo v razmerju 1,498 milijarde evrov za vzhodno kohezijsko regijo in 514 milijonov evrov za zahodno.

Priprave na izvajanje evropske kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027 so v polnem teku, pravijo na SVRK. Tokratne priprave potekajo v skladu z usmeritvijo evropske komisije po komplementarnosti vsebin ter s ciljem zagotavljanja ustrezne pokritosti financiranja in odzivanja na razvojne potrebe države, sočasno s pripravo podlag za uporabo sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po epidemiji COVID-19 Next Generation EU – Instrument za okrevanje (sem sodijo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost, pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoja podeželja).

Projekti se lahko načrtujejo že prej

»Po predvideni časovnici bi morale biti krovne podlage za izvajanje kohezije v obdobju 2021–2027 na nacionalni ravni pripravljene in na EK posredovane do konca letošnjega leta. Njihova potrditev in začetek izvajanja pa sta odvisna od sprejetja pravnih podlag za izvajanje VFO na ravni EK, kar se pričakuje na začetku prihodnjega leta oziroma v prvem četrtletju 2021.« Kljub temu je načrtovanje projektov možno že pred potrditvijo teh podlag, pravijo na SVRK, saj se s tem lahko zagotovi učinkovitost črpanja tudi v začetni fazi navedenega programskega obdobja.

Koliko se prepletata kohezija in načrt za okrevanje

V skladu z bruseljskimi usmeritvami je pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za uporabo sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, treba upoštevati navezavo na kohezijsko politiko, čeprav ta sredstva ne sodijo v kohezijo, pojasnjujejo na SRVK. Sredstva bodo namenjena reformnim ukrepom. »Za vsa opredeljena področja, navedena v načrtu, bo tako treba predstaviti reformo oziroma strukturno spremembo, ki jo bo posamezen ukrep ali ustrezno opredeljeno vsebinsko področje ukrepa povzročilo. Pri pripravi načrta se ravnamo po priporočilih EK, ki jih daje državam članicam za nacionalne reformne programe za posamezno leto, medtem ko pri kohezijski politiki veljajo posebna pravila, ki sledijo priporočilom EK iz poročila o državi. Tudi v primeru implementacije oziroma izvajanja veljajo drugačna pravila, saj načrt za okrevanje in odpornost temelji na reformah resornih politik in ministrstev, v primeru evropske kohezijske politike pa so pravila izvajanja določena na način deljenega upravljanja med državo članico in EK.« Za uporabo sredstev pobude React-EU pripravljajo spremembo operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Poraba sredstev bo potekala po pravilih kohezije.

 

Vir: Finance.si